Kako naj se z otroki in mladimi pogovarjam o digitalni etiki?
Da bi spodbujali smiselno in kritično uporabo medijev med otroki in mladostniki, jih je treba ozavestiti o tveganjih, ki jih le-ti prinesejo. Da bi otroci in mladostniki prepoznali, kako lahko varno, kompetentno in premišljeno delujejo na internetu, je nujno govoriti o etiki in vrednotah v digitalnem svetu. Za to je pomembno, da se ukvarjamo z družbenimi in etičnimi vprašanji v zvezi s tehničnimi novostmi, razvijamo zavest o etiki in zavzemamo odseven odnos do digitalnih medijev.
Digitalna etika se ukvarja z vprašanjem odgovornosti za virtualno delovanje in odraža pogoje za dobro, uspešno življenje. Vendar pri tem digitalna etika ne sledi kakšnim predpisanim pristopom, torej ni predpisano, katera odločitev je pravilna. To zahteva, da se vsak posameznik sam odloča kompetentno in za svoje odločitve prevzame odgovornost. Na vseh nas je torej, da digitalni svet naredimo »bolj« človeški. Otroci in mladostniki se morajo zavedati, da so tudi sami odgovorni za svoja dejanja na digitalnem področju.
Pri pogovorih z mladostniki je potrebno poskrbeti, da je ustvarjena neka povezava z mediji, s katerimi se mladi sami intenzivno ukvarjajo. Digitalno etiko je namreč mogoče posredovati le v kontekstu in obliki, ki ga otroci in mladostniki poznajo. Za to je koristno skupaj z otrocih in mladostnikih poiščete vprašanja na teme, ki jim delajo preglavice in skupaj z njimi poiščete ustrezen odgovor. V pogovoru mladi razvijejo lastne ideje o pravilih za dobro sobivanje na internetu. V ta namen lahko z mladimi razmislimo o alternativnih poteh delovanja v določenih digitalnih situacijah. Razprave bi morale omogočiti skupni razmislek o posebni uporabi digitalnih medijev. Cilj je spodbujati odgovorno medsebojno interakcijo na spletu, obvladovati poplavo podatkov in pri tem zaščiti lastno zasebnost in osebne podatke. Pri tem pa na spletu spoštovati dostojanstvo posameznika, njegovo pravico do samoodločbe in svobodo delovanja v virtualnem svetu.
Eno izmed osrednjih vprašanj, o katerem je mogoče razpravljati, je: »Kako lahko delujemo v virtualnih prostorih, da ne izgubimo svojih nazorov, vrednot in norm?« Za spodbudo razprave lahko v pogovor vključimo ključne besede »spletno ustrahovanje« in »sovražni govor na internetu«. Gre za približevanje mladih komunikacijski kulturi, ki temelji na empatiji in ne na zaničevanju in izpostavljenosti. Za boljše razumevanje se je smiselno sklicevati na lastne izkušnje mladih. Med pogovorom je pomembno, da informacije o spletnem ustrahovanju in sovražnem govoru posredujete na jasen in natančen način. Lahko se tudi razpravlja o tem, ali se mladi v virtualnem svetu obnašajo drugače kot v resničnem svetu. Večinoma obstaja neskladje med t.i. analognim oziroma resničnim jazom in virtualnim jazom. Mladi se lahko sprašujejo, zakaj se nekateri v digitalnem življenju obnašajo drugače kot v realnem življenju. V digitalnem svetu se namreč pogosto izražajo druge vrednote, ki jih je mogoče z mladimi raziskati na podlagi njihovega vedenja pri uporabi spleta, z uporabo lastnih izkušenj in prispevkov na internetu.
Prispevki v digitalnih omrežjih niso nikoli nevtralni. Zato je pomembno, da namerno kritično razmišljamo o medijskih vsebinah, da bi videli mehanizme manipulacije in ne verjeli vsem objavljenim vsebinam. Za oblikovanje mnenj na internetu je potrebna sposobnost ločevanja lažnih novic, laži, teorij zarote, od resničnih dejstev in podatkov. To bi moralo biti osrednja točka razprav. Da bi to olajšali, se lahko sklicujemo na 10 zapovedi digitalne etike. Upoštevajte in prediskutirajte lažna poročila in govorice po internetu, s katerimi so se soočali mladi, da bi se lahko navezali tudi na druge vsakdanje izkušnje mladih. Pogovorite se o različnih razlogih za objave lažnih novic in o tem, kako je mogoče te prepoznati. Skupaj z mladimi je mogoče sestaviti t.i. kontrolni seznam, ki služi kot podpora za prepoznavanje lažnih novic, lažnih zgodb in manipuliranih/predelanih podobah (fotografijah, posnetkih) na internetu.
V pogovoru je potrebno mladim jasno dati vedeti, da upravljavce družbenih omrežij in komunikacijskih storitev zanima le zbiranje in uporaba njihovih podatkov in s tem ustvarjanje dobička. Kajti zavedati se moramo, da se mladi večinoma ne zavedajo, kaj ponudniki socialnih omrežij dejansko počnejo s njihovimi podatki. V tem okviru se lahko z otroki in mladimi pogovorimo o temi “varstvo podatkov”. Lahko se pogovorimo o tem, katera orodja in možnosti obstajajo za zaščito njihovih podatkov. Razmišljanje o lastnih podatkovnih sledeh, ki jih posamezniki pustijo pri npr. izpolnjevanju obrazcev za sodelovanje v nagradni igri, kartic zvestobe itd., je potrebno razmisliti ali se splača in tudi kakšne učinke ima to dolgoročno. V razpravah je poudariti tudi, da je potrebno upoštevati zasebnost posameznika in da ima varovanje podatkov pomembno vlogo v delujoči demokraciji. Brez zasebnosti je zelo težko oblikovati lastno mnenje svobodno in neodvisno. Brez svobodnega in lastnega mnenja pa ne more biti delujoče demokracije.
Na koncu pogovorov je priložnost, da mladi izrazijo svoje ideje, želje ali zahteve za skupno življenje na internetu.
Na koncu še nekaj pomembnih nasvetov: Vzemite si dovolj časa za razprave in otrokom in mladostnikom omogočite, da sami povedo o svojih izkušnjah. To lahko ustvari nove impulze za pogovor. Vprašanja je treba postavljati čim bolj odkrito, to spodbuja razmišljanje in samorefleksijo. Izogibajte se poučevanju in ponavljanju ter odkrito priznajte, če česa ne veste. Skupaj z otroci in mladostniki raziskujte in poiščite ustrezne odgovore k posamezni temi..
Če vidite to spletno mesto, ste zagotovo že spoznali igro P@th, play and think (P@th, igraj in razmisli). V tej igri boste našli veliko predlogov o različnih temah digitalne etike – ta igra je učinkovit impulz za pogovor z otroki in mladostniki o digitalni etiki. Tu boste našli nekaj nasvetov za vaše delo z mladostniki, npr. kako postavljati smiselna in odprta vprašanja, kako potekajo smiselni pogovori, kako videti skozi mehanizme manipulacije in kako skupaj braniti demokracijo na spletu. Gre za socialno interakcijo, komunikacijo, informiranje in medsebojno refleksijo.